Tako si preobčutljiva!

»Od nekdaj sem vedela, da sem preobčutljiva. Že ko sem bila majhna, sem se zavedala, da stvari ne dojemam enako kot drugi otroci, temveč jih čutim precej bolj globoko, intenzivno, silovito nekje med srcem in trebuhom.«

Pravijo, da sem preveč občutljiva, Federica Bosco

 

Ali se vam dogaja, da:

• zmorete zaznati razpoloženja, poglede, občutke drugih ljudi, kot da bi imeli nekakšen notranji radar; vas umetnost na splošno globoko gane in glasba vzbudi močna čustva; se hitro prestrašite in potem težko umirite; vas spremembe močno zamajejo – selitev, konec odnosa, izguba službe, slovo; se na vsak način izogibate konfliktom; imate občutek, da ste drugačni od sovrstnikov, da ne sodite zraven, da vas ne sprejemajo; se vam dogaja, da pridejo dnevi, ko ste tako izčrpani, da morate ostati v postelji ali v temni sobi, kjer ste lahko sami; vas motijo hrup, svetloba in drugi dražljaji, medtem ko jih drugi komaj opazijo.

 

Čutite, da ste drugačni, ne razumete pa zakaj

Ljudje zaznavamo zunanji svet s čutili. Naša čutila so nenehno v stiku z zunanjimi dražljaji, ki se jim nihče od nas ne more izogniti. Vse te dražljaje predeluje naš živčni sistem. Poleg dražljajev iz zunanjega sveta pa živčni sistem predeluje tudi dražljaje iz našega notranjega sveta. Da lahko dražljaji iz okolja pridejo do možganskih centrov, ki dražljajem pripišejo smisel in pomen, je naše živčevje opremljeno z mrežo nevronov, ki povezujejo čutila in možganske centre.

 

Kakšno povezavo ima naše živčevje s preobčutljivostjo nekaterih ljudi

Za ljudi, ki so tako rekoč bolj občutljivi, je bilo v raziskavah ugotovljeno, da njihov živčni sistem zmore simultano (hkratno) predelati veliko število informacij. To pomeni, da nepretrgoma predelujejo veliko število dražljajev – zvokov, slik, občutkov, čustev.

Poleg tega, da zmorejo predelati večje število dražljajev pa ti dražljaji pri bolj občutljivih ljudeh po nevronih potujejo z zelo veliko hitrostjo. 

 

Zakaj so nekateri ljudje »bolj občutljivi«

Da bi lahko razumeli razliko med predelavo in hitrostjo informacij med bolj občutljivimi in manj občutljivimi ljudmi, si skušajmo predstavljati razliko v hitrosti pismonoše in interneta: kdo nam bo prej dostavil sporočilo – pismonoša ali pošiljatelj na internetu? Kdo nam lahko dostavi več sporočil v enaki časovni enoti (npr. v eni minuti) – pismonoša ali pošiljatelj na internetu?

Zdaj lažje razumemo, da živčni sistem pri bolj občutljivih ljudeh lahko večjo količino informacij predela hitreje kot ostali ljudje.

Živčni sistem bolj občutljivih ljudi tako predela več informacij na časovno enoto. To je dobra plat. Slaba plat pa je, da če so bolj občutljivi ljudje izpostavljeni veliki količini dražljajev dalj časa postane njihov živčni sistem močno preobremenjen. Ko se počutijo preobremenjene, se spontano začnejo umikati iz okolja, kjer je informacij preveč v okolje, kjer je informacij manj. Zato iščejo mirne kotičke in se zavlečejo v svoje brloge zato, da lahko omogočijo svojemu živčnemu sistemu, da se razbremeni, umiri in obnovi.

»Včasih se moram odklopiti tako, da preležim nekaj dni v postelji. Šele potem lahko stopim nazaj med ljudi.«

 

Kako to, da znajo biti bolj občutljivi ljudje tako izčrpani, ko pa smo vsi ljudje izpostavljeni enako velikemu številu informacij

Poleg informacij, ki jih pridobivajo iz okolja, bolj občutljivi ljudje zmorejo zaznavati tudi občutke in čustva drugih ljudi. Tudi v tem se razlikujejo od manj občutljivih ljudi. Tako poleg tega, kar sami čutijo v določeni situaciji, čutijo tudi to, kar čutijo drugi v isti situaciji. Zato rečemo, da bolj občutljivi ljudje predelujejo tudi čustva drugih ljudi. Bolj občutljivi ljudje so zagotovo že večkrat slišali: »Ob tebi se tako dobro počutim!« ali pa: »S teboj se je tako dobro pogovarjati!«

»Edina v razredu sem si zastavljala določena vprašanja in nedvomno nisem premogla enake lahkotnosti kot drugi otroci, ki so živeli precej bolj umirjeno. Ko sem stopila v razred, nisem videla flomastrov ali iger s prijatelji, temveč sem čutila, kadar je bila učiteljica slabe volje; ali pa sem opazila, kako me je kdo čudno pogledal. Zavedala sem se, da vedno malce zaostajam za skupino, vedno mi je zmanjkal en korak, zamudila sem izlet, pozabila nalogo doma in včasih, medtem ko je učiteljica brala del besedila za povzetek, sem se nepopravljivo izgubila v mislih in nisem več vedela, o čem bi morala pisati. Vedno sem se nekje na poti izgubila, in to sama. Življenje na splošno je bilo preveč zame.«

 

Del možganov, ki predeluje občutke, imenujemo amigdala

Kadar bolj občutljivi ljudje zaznavajo veliko čustev in občutkov v okolju, takrat amigdala deluje bolj intenzivno in je zato bolj obremenjena. Pri preobčutljivih ljudeh pa amigdala, ne samo, da je bolj obremenjena, deluje tudi skoraj ves čas. Zato se bolj občutljivi ljudje težje čustveno umirijo.

Kadar amigdala deluje prekomerno, to vpliva na zmanjšano delovanje drugega dela možganov, ki mu pravimo prefrontalna skorja (to je del možganov, ki ga najdemo za čelnico). Centri v prefrontalni skorji so sedež naše racionalnosti. To pomeni, da kadar amigdala deluje prekomerno se zmožnost možganov, da bi racionalno razmišljali ali presojali, zmanjša.

Amigdala je tista, ki centrom v prefrontalni skorji daje znak, kadar je naše telo v nevarnosti. Ker je amigdala pri preobčutljivih ljudeh skoraj ves čas močno aktivna lahko preobčutljivi ljudje zaznavajo tudi bolj običajne situacije kot bolj nevarne kot so v resnici. Posledica tega je, da tudi na vsakdanje situacije lahko reagirajo bolj burno ali pa se iz vsakdanjega življenja enostavno raje umaknejo. 

 

Bolj občutljivi ljudje se svetu v katerem živijo ne morejo izogniti. Kaj lahko naredijo, da se bodo vseeno bolje počutili

Bolj zmogljiv in hitrejši živčni sistem je nekaj normalnega

Pri bolj občutljivih ljudeh je zelo pomembno, da svojo preobčutljivost prepoznajo kot normalen del svoje osebnosti. Pomembno je, da sprejmejo, da se od drugih razlikujejo po tem, da zaznajo več informacij kot drugi, da čutijo več kot drugi, da čutijo bolj intenzivno kot drugi in da zato njihov živčni sistem potrebujejo več časa, da vse informacije in občutke predela.

Pomembno je, da ozavestijo, da je to samo ena od vseh lastnosti, ki jih imajo. Naslednji korak pa je, da svoje življenje prilagodijo tej lastnosti.

Pomembno je, da prepoznajo, da je njihova preobčutljivost v resnici njihova osebnostna lastnost tako kot vsaka druga. Čeprav so celo življenje poslušali od drugih, da je z njimi nekaj narobe, ker da so tako preobčutljivi in da vse jemljejo tako resno, to ne pomeni, da je z njimi v resnici nekaj narobe. Več kot očitno je, da življenje in resničnost dojemajo bolj široko in bolj globoko kot ostali, ostali pa tega enostavno ne razumejo.

 

Ker njihov živčni sistem deluje prekomerno – potrebuje več počitka

Svoje življenje lahko stabilizirajo in zaživijo veliko bolj umirjeno, če bodo v svoj način življenja vnesli nekaj sprememb. Pomembno je, da si tam, kjer je mogoče, začnejo poenostavljati življenje. Da si ustvarijo dom, ki jim bo služil kot prostor, kjer si lahko odpočijejo in umirijo, kamor se lahko umaknejo, kadar jih preplavijo dražljaji iz okolja.

 

Temeljita sprememba življenjskega sloga

Pomembno je, da prevetrijo tako načine prehranjevanja, življenjski slog, odnose z ljudmi, ki jih obkrožajo, prosti čas napolnijo z aktivnostmi, ki jim bodo pomagale, da se spočijejo in ponovno pridobijo svojo energijo nazaj. Hkrati pa je pomemben del okrevanja tudi delo na sebi, delo s seboj in svojimi ranami. Na njihovi življenjski poti so vse prevečkrat slišali, da so čudni, problematični, preobčutljivi, da se z njimi ne da pogovarjati. Večinoma so ostajali sami s svojo preobremenjenostjo izolirani od vrstnikov, prijateljev, kar je njihove težave samo še dodatno poglobilo. Zato je pomembno, da vse te težke dogodke tudi predelajo in zmanjšajo njihov vpliv na svoja življenja.

 

Preobčutljivost je lastnost, ki lahko posameznikom prinese globlje razumevanje sveta, hkrati pa predstavlja izzive v vsakodnevnem življenju.

Psihoterapija je prostor, kjer lahko bolj občutljivi ljudje odkrijejo svojo notranjo moč, razumejo izvor svojih občutkov tako, da prepoznajo težke trenutke, ki so jih doživeli. Vpliv le-teh na trenutno življenje lahko zmanjšajo tako, da razvijejo strategije za boljše soočanje z izzivi. S pomočjo strokovnega pogovora lahko umirijo občutke preobremenjenosti, preoblikujejo negativna prepričanja in vzpostavijo bolj zdrav odnos do sebe in drugih ter si tako postavijo nove temelje za bolj stabilno življenje.

Če želite raziskati te možnosti in stopiti na pot osebnega razvoja, me kontaktirajte preko e-pošte, da se dogovorimo za uvodno srečanje.

Snežana Kragelj, integrativna psihoterapevtka